EAN: 9789612711443
Prelistaj >>
Slikopesmi so zbirka 36 pesmi uveljavljenih slovenskih avtorjev in avtoric. Znane in priljubljene pesmi so tu predstavljene drugače kot sicer – veliko bolj igrivo in barvito. Besede, podobe in barve se prepletajo, združujejo, zrcalijo ... Nekatere slikopesmi so namenjene že zelo majhnim otrokom, npr. Bolniki Mire Voglar ali Pikapolonica Vere Albreht, druge pa otrokom tja do 13., 14. leta, npr. Pismo Hermanu Potočniku Noordungu Lucije Stupica ali Zid Aleša Štegra. Avtorji in avtorice iz različnih literarnih obdobij so zastopani s po enim delom, v zbirko so vključeni v abecednem zaporedju priimkov. Avtorici Pšena Kovačič in Milena Mileva Blažić sta prispevali še spremno besedo (vsaka iz svojega zornega kota).
Svežina in inovativnost zbirke nista v odbiri vključenih pesmi – te mladi (in mladi+) bralci dobro poznajo, saj so mnoge del slovenskega mladinskega kanona (in s tem stalnega repertoarja beril), nekatere pa so celo tako priljubljene, da so skorajda že ponarodele, npr. Grafenauerjeva Dvojčka – pač pa v pristopu, načinu, kako so vključena besedila predstavljena. Oblikovalka in slikarka Pšena Kovačič je vsako pesniško besedilo »prestavila« iz besedne forme v likovno govorico. Vsaka pesem je tako preoblikovana v slikopesem in je slikarkina svojevrstna interpretacija izhodiščnega pesniškega besedila (neologizem slikopesem je nastal prav za potrebe te pesniške zbirke: slikopesem je pesem v sliki, je slika pesmi, je pesem, narejena kot slika). Slikopesmi še zdaleč niso (le) ilustracije ali dekorativni moment zbirke. So pomenonosni temelj zbirke in njen končni cilj.
Slikopesmi tudi ne moremo brati tako, kot beremo običajne pesmi, tj. od leve proti desni in od zgoraj navzdol, lepo po vrsticah in kiticah. Vsaka slikopesem je prava mala enigma, prav vse, kar je v njej in na njej, govori zase in o pesmi in soustvarja pomen. Kar bralec najprej opazi (in o čemer se lahko najprej sprašuje), sta gotovo prevladujoča barva in osnovna forma slikopesmi. Zakaj avtorica izhaja iz zelene, zakaj uporabi krog, zakaj nekje drugje spiralo? In potem: Kje sploh začeti brati in v katero smer? Včasih (npr. v Lainščkovih trenutkih počitniške razigranosti) je treba knjigo obrniti celo na glavo, da bi bilo mogoče prebrati, kar nam sporoča pesnik. In še: Zakaj so nekatere besede velike in druge skorajda mikroskopsko majhne? … Pri »branju« slikopesmi tako ne gre le za dekodiranje jezikovnega koda, tj. razumevanje prebranega, pač pa za igro, za reševanje uganke, za iskanje pomena, ki ga enakovredno tvorita besedno in nebesedno. Slikopesmi so morda še najbližje temu, čemur v literarni teoriji pravimo carmen figuratum ali likovna pesem, na nek način pa tudi temu, kar je Kosovel imenoval pesem konstrukcija, saj bralca zaobjamejo na dveh ravneh – z estetiko jezika in z estetiko podobe.
Namen preoblikovanja pesmi v slikopesmi je pritegniti mlade (vizualne – to dokazujejo številne raziskave) bralce v »kondicijo branja pesmi« (kot zapiše Pšena Kovačič v svoji spremni besedi). Na veliko namreč govorimo o upadanju bralne pismenosti in pojav pogosto povezujemo tudi s tem, da mladi danes berejo manj oz. ne berejo za zabavo. Branje slikopesmi pa je priložnost za zabavno skupno dogodivščino (za mlade in mlade+ – kdorkoli že to so: starši, tete, strici, vzgojitelji, učitelji …), je reševanje rebusa, pogovor, debata, razprava, pri kateri ni pravilnih in nepravilnih odgovorov, pač pa samo številna vprašanja in prostor za različno razumevanje prebranega in opazovanega.
Kot je pesnik ustvaril pesem, oblikovalka pa slikopesem, mora bralec iz besedilnega in likovnega (in seveda na osnovi svojega izkušenjskega sveta) ustvariti pomen. Slikopesmi mu pri tem pomagajo, angažirajo ga, potiskajo, silijo ga v tvorbo pomena; prostor za Ne razumem! ali za Težko je (razumeti)! ali Ne ljubi se mi (razumeti)! je tukaj majhen, bistveno manjši kot zgolj pri besedilu.
S Slikopesmimi branje oz. prebrano postane prostor pluralizma idej, razumevanj in pomenov.
AVTOR: Pšena Kovačič, Milena Mileva Blažić
UREDNIK: Dubravka Berc Prah
Tehnični podatki: Format: 160 x 230 x 12 mm, barvni tisk, broširana vezava, 88 barvnih strani, teža: 391 g.
Datum izida: Oktober 2011
UDK: 821.163.6-93-1
| 
